Že naslov nove slikanice pisateljice, pravljicarke in knjižnicarke Ide Mlakar, ki se je v preteklosti podpisala pod dve dobro sprejeti knjižni seriji (knjige o pujskih Bibi in Gustiju ter knjige o carovnickah Štumfi in Kuštri) - O kravi, ki je lajala v luno - nakazuje, da njena junakinja ni obicajna. Potem ko spozna, da zanjo na kmetiji ni vec prostora, se usede na kolo in se poda na pot, kjer spozna prav posebnega konja; tedaj se pricne dogodivšcina v dvoje ... Navidez preprosta živalska zgodba pa se ne ukvarja zgolj s posebno, po mnenju nekaterih malce trceno kravo Mrvico, pac pa se preko nje na nevsiljiv nacin loti pomembne, a vendarle bolj redko ubesedene teme starostnikov in starosti. Besedilo skozi dinamicno zgodbo (in nikakor ne poudarjeno vzgojno) pokaže, da utegnejo starostniki v oceh nekaterih izgledati malo cez les, v resnici pa je njihovo življenje lahko izrazito kreativno, aktivno, polno in zadovoljno. Nekoliko manj senzibilni bralci, ki ne bodo pri volji za razbiranje tovrstnih "sporocil" pa se bodo nedvomno zabavali ob prizorih krave na kolesu, njenem lajanju oziroma "napacnem" oglašanju, ob konju, ki pleše step in tako naprej.