Dogajanje je postavljeno v obdobje druge svetovne vojne. Devetletnemu Brunu se zdi, da se mu zgodi velika krivica, saj se mora - nenapovedano in brez kakrsne koli natancne obrazlozitve (oce je pac dobil odgovorno sluzbo!) - celotna družina tako rekoc cez noc preseliti iz Berlina, 'dlje kot kilometer proc', na Poljsko.

Toda Bruno in njegova tri leta starejsa sestra Gretel sta se lep cas prepricana, da je njihov novi dom nekje na nemskem podezelju. Njihova nova, neugledna hisa stoji - sredi nicesar. In tukaj naj bi brez druzbe sovrstnikov (sestra Gretel ne steje, saj je Brezupni primerek) ostal do nadaljnjega? Bruno, osamljen kot je, se poloti edine mozne samostojne dejavnosti, raziskovanja.

Pa ne raziskovanja po hisi, saj je le-ta v primerjavi z njihovo prejsnjo naravnost majhna in nezanimiva, temvec raziskovanja okoli nje. Sledi sok: nedalec od hise naleti na visoko zicnato ograjo, ki se vlece v nedogled. Za ograjo pa ni ne trave, nikakrsnega zelenja, le tla iz temno rdece, pesku podobne snovi, nizke koce in velike pravokotne stavbe, v daljavi pa se ena ali dve stavbi s tovarniskim dimnikom ... In mravljisce ljudi, vsi z enakimi oblacili - sivo crtasto pizamo. Ko o tem povpraca oceta, mu ta odgovori: »Ah, tiste ljudi mislis. Tisti ljudje ... no, tisto sploh niso ljudje, Bruno. No, vsaj ne v tem pomenu besede, kot mi to razumemo.« Ta nenavadno pusti prostor je pravzaprav koncentracijsko taborisce, ceprav Bruno o tem ne ve nicesar.

Med raziskovanjem vzdolz taboriscne ograje naleti na zidovskega decka Smuela, ki ima rojstni dan natanko na isti dan kot on . Osamljeni Bruno se sovrstnika razveseli in med njima se scasoma razvije pristno otrosko prijateljstvo. Toda njuno prijateljevanje je prepovedano in mora ostati skrito, saj sta vsak na svoji strani bodece zice: Bruno je sin komandanta unicevalnega taborisca, s katerim ima Furer, kot ga imenuje Bruno, se velike nacrte, Smuel pa zgolj stevilka v taistem taboriscu ...

Bruno zeli prijatelju Smuelu pomagati pri iskanju pogresanega oceta, zato se preoblecen v crtasto pizamo splazi pod ograjo v taborisce. Le tako se lahko nevpadljivo sprehaja po njem. Toda decka se, z roko v roki, znajdeta v skupini, ki jo vojaki zgnetejo v dolgo prazno sobo. In za seboj zaprejo tezka zelezna vrata ...