Zgodba govori o Hektorjevi starosti. Razmere v domaci hisi so se spremenile, saj sta Pija in Mija ze odrasli, zato imajo zdaj pri njih doma obcasno tudi njune fante, ki pa Hektorju niso vsec. Se vedno pa ima labradorec rad mamo Janjo, za katero pravi, da je punca z veliko pasjo duso. Oce Stefan hodi z njim k veterinarju, ki pa psu ne more pomagati. Mija postane slikarka, zelo se trudi naslikati Hektorjev portret, a s svojim delom ni zadovoljna, kajti za odlicno sliko je potrebno s copicem na platno ujeti duso. Po veliko poskusih Miji uspe, zato bo Hektor - vsaj na sliki - vedno s svojo druzino.